Potrebujem svoj mir!

Potrebujem svoj mir!

Mirna območja

Ne vznemirjajte živali!
V preteklosti je bila vsaj v zimskem času narava pripravljena na mirovanje in ne na obisk. Zadnja leta se obisk gora in prostočasne dejavnosti povečujejo skozi vse leto – ne glede na to, ali je snežna odeja ali je ni.

 

S svojimi obiski in prostočasnimi dejavnostmi ljudje motimo prostoživeče živali in rastline.

Z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi povzročamo hrup, onesnažujemo ozračje ter uničujemo gozdne površine.

Z razvojem turizma, spremembo gospodarskih dejavnosti in opuščanje v preteklosti značilnih dejavnosti zmanjšujemo življenjski prostor marsikateri živalski in rastlinski združbi.

Motimo, otežujemo ali celo preprečimo opravljanje osnovnih življenjskih funkcij živali.

Za ohranitev določenih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov bodo v Triglavskem narodnem parku vzpostavljena t.i. MIRNA OBMOČJA.

V teh območjih bodo obiskovanje in različne prostočasne dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene. V letošnjem letu se bodo mirna območja vzpostavila na Pokljuki, Vitrancu in Mangartskem sedlu, v prihodnji treh letih pa še na 16 drugih območjih.

Med živalskimi vrstami, ki so zaradi človeškega poseganja (in vsiljivosti) v Triglavskem narodnem parku še posebej ogrožene, izstopata divji petelin in belka.
Več o razlogih za vzpostavitev mirnih con ter o projektu VrH Julijcev.

ALI VEŠ?

  1. Divji petelin se pari v spomladanskem času od aprila do junija. Ljubezenska predstava divjega petelina z dvignjenim in v pahljačo razprtim repom, dvignjeno glavo, nasršeno brado in značilnim oglašanjem ter resnimi boji med samci je res paša za oči in ušesa. A ravno naša radovednost lahko zmanjša uspešnost parjenja in gnezdenja!

Cilji učnega načrta

Potrebujem svoj mir!

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

1. razred:

SPO: 

  • učenci znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo
  • učenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo

2. razred:

SPO: 

  • učenci znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo
  • učenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju okolja

4. razred:

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, samozavest, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje športnega obnašanja, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

5. razred:

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, samozavest, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje športnega obnašanja, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

GOS:

  • učenci izoblikujejo odnos do varovanja narave

6. razred:

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost, spoštovanje športnega obnašanja na tekmovanjih, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

NAR:

           Razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

GOS:

  • učenci izoblikujejo odnos do varovanja narave

7. razred:

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost, spoštovanje športnega obnašanja na tekmovanjih, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

NAR:

           Razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GOS:

  • učenci izoblikujejo odnos do varovanja narave

8. razred:

FIZ:

  • učenci si privzgajajo spoštljiv odnos do okolja in narave

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost, spoštovanje športnega obnašanja na tekmovanjih, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

BIO:

  • učenci na podlagi temeljnega mrežnega znanja o bioloških konceptih usvojijo spoznanja o organizaciji in strukturi življenjskih procesov v živih sistemih, vključno s procesi v lastnem telesu
  • učenci razvijajo odgovoren odnos in spoštovanje do narave ter lastnega zdravega načina življenja

GOS:

  • učenci izoblikujejo odnos do varovanja narave

9. razred:

FIZ:

  • učenci si privzgajajo spoštljiv odnos do okolja in narave

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, medsebojno sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje različnosti, zdrava tekmovalnost, spoštovanje športnega obnašanja na tekmovanjih, odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje)

BIO:

  • učenci na podlagi temeljnega mrežnega znanja o bioloških konceptih usvojijo spoznanja o organizaciji in strukturi življenjskih procesov v živih sistemih, vključno s procesi v lastnem telesu
  • učenci razvijajo odgovoren odnos in spoštovanje do narave ter lastnega zdravega načina življenja
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«