Na sledi zimskih potepuhov

Živalske stopinje.

Pozimi je posebej zabavno ugotavljati, katera žival je v snegu pustila svojo sled. Je šla mimo hiše morda lisica ali pa srna?

Prepoznavanje sledi in drugih znakov o prisotnosti živali je posebna veščina. Z malo potrpežljivosti lahko prepoznaš vsaj nekaj stopinj živali.

IZZIV:

Ali veš, sledi katere živali so na fotografiji? Ta ptica zelo malo leti. Srečamo jo na višje ležečih travnikih. Pozimi se njeno perje obarva belo.

Pravi sledosledci se ne ustrašijo izziva. Poglej spodnje stopinje in preveri, če se je kakšna žival sprehajala na bližnjem travniku.

ALI VEŠ?

Lovci s poznavanjem stopinj, sledov in drugih znakov prisotnosti divjadi prepoznavajo, katera vrsta živali je šla pred njimi, koliko živali je bilo v tropu, včasih skušajo oceniti tudi njihovo starost, velikost in celo težo (maso).

Stopinje in sledovi divjadi

Podrobneje o sledeh v žepni knjižici Stopinje in sledovi divjadi, ki jo je izdala Lovska zveza Slovenije.

Cilji učnega načrta

Na sledi zimskih potepuhov

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

1. razred:

SPO:

učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

učenci spoznajo nekatere živali in rastline
učenci znajo opazovati, opisati in ugotoviti, kako nastajajo sledovi gibanja in kaj jih povzroča

3. razred:

SPO:

učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

Biosferno območje Julijske Alpe
Biosferno območje Kras
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Biosferno območje Mura

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Vir

Lovska zveza Slovenije

Fotografija

Fotografije: Sanja Behrič / Triglavski narodni park (sledi); Tanja Menegalija / Triglavski narodni park (ptica) / Ilustracije: Igor Pičulin / Lovska zveza Slovenije (stopinje)