Iskanje
Biosferna območja Slovenije

Biosferna območja Slovenije

Ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja

Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Poseben izziv je hkrati ohraniti biotsko raznovrstnost in zagotoviti trajnostni razvoj. UNESCO je zato prepoznal in razglasil t.i. biosferna območja. V njih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem, ohranjanju biodiverzitete ter trajnostnem razvoju in trajnostni rabi naravnih virov.
Biosferna območja so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo.

Namenjena so:

  • ohranjanju ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
  • spodbujanju trajnostnega gospodarskega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva,
  • omogočanju in podpori raziskavam, izobraževanju in osveščanju.

Posebnost biosfernih območij je v tem, da vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja.

Unescovo priznanje prebivalcem in državi številne priložnosti. Ponuja možnosti za sodelovanje, povezovanje in izmenjavo izkušenj ter prepoznavnost na svetovni ravni. 

Število razglašenih biosfernih območij se spreminja, saj se priključujejo nova. Trenutno je v svetovno mrežo vključenih 701 biosferno območje v 124 državah sveta.

 

 

V Sloveniji so bila do zdaj razglašena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe
  • Biosferno območje Kras
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
  • Biosferno območje Mura

ALI VEŠ?

  1. UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (»Man and the Biosphere Programme« ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij.
  2. Biosferno območje Mura je edino na svetu, ki se nahaja v 5 državah: Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd – Krakovski gozd – in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj.

Zemljevid Biosfernih območji Slovenije

Projekt sodelovanja, Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem bo prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij Slovenije.

Slovar

  • BIOSFERA: ves prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi.
  • BIOTSKA RAZNOVRSTNOST ali BIODIVERZITETA: pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju.

Cilji učnega načrta

Biosferna območja Slovenije

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

2. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

3. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

4. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja
  • učenci znajo utemeljiti pomen trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja

6. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

8. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja
  • učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej problematiki
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci opišejo prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
  • učenci ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«