Navadna veverica

Navadna veverica

Samotarka, ki obožuje lešnike

Malo košatorepko vedno pogosteje opazimo ne samo v gozdu, ampak tudi v kakšnem parku. Skače z drevesa na drevo, debel in vej se oprijema z ostrimi kremplji ter s svojim košatim repom lovi ravnotežje.

                         Vir: Pixabay

Navadna veverica (sciurus vulgaris)

Velikost
  • do 25 cm (brez repa)
Teža
  • 250–400 g
Prehrana
  • oreščki, semena, trave, gobe, tudi ptičja jajca

Življenski prostor
  • Evropa in Azija; skoraj povod po Sloveniji

   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • sesalci
Red
  • glodalci
Družina
  • veverice
Rod
  • Sciurus
Vrsta
  • navadna veverica

Navadna veverica je v Sloveniji razširjena od obale pa vse do gozdne meje. Živi v različnih tipih gozdov po Evropi in Aziji. Prepoznamo jo po rdečem do rjavem kožuhu ter po malce temnejšem in košatem repu. Trebuh je vedno bel. Na uhljih ima čopke dlak, ki so pozimi daljše. Predstavnica glodavcev zraste tudi do 25 cm v dolžino, rep meri skoraj toliko kot trup. Težka je od 250 do 400 gramov.

Prehranjuje se s semeni smrek, borov in jelk, zato jo lahko opazimo, kako z ostrimi sekalci razdira storže in lupine, da pride do semen. Prehranjuje se tudi z mladimi rastlinami, gobami, jagodičevjem, na njenem jedilniku se znajdejo celo ptičja jajca.

Veverica je večinoma samotarka, ki nima svojega določenega ozemlja. Če imaš srečo, lahko naletiš na kakšen veveričji prepir, ko te male živali merijo moči z godrnjanjem, sršenjem dlak in s trzanjem repov.

Posamezna veverica ima eno ali več gnezd. Gnezdo si naredi iz vej ter ga obloži z mahom in travami. Pogosto se naseli v opuščena vranja gnezda ali si izbere svoj dom v drevesni duplini.

Vir: Pixabay

Obožuje lešnike in druge oreščke. Veverica zime ne prespi.

Vir: Pixabay

Takoj ko je mogoče, začne nabirati hrano za zimo. Semena in plodove jeseni zakoplje, skrije v razpoke in v drevesne dupline. Pozimi se vsakih nekaj dni odpravi iz skrivališča in išče svoje zaloge. Ker veverice pozabijo na svoja skladišča hrane, se pogosto zgodi, da pozimi poginejo.

Veverica se pari dvakrat letno – februarja in marca ter poleti junija in julija. Navadno po mesecu in pol skoti 3 do 7 slepih in golih mladičev, ki sesajo mleko od 7 do 10 tednov.

V naravi ta rdeče-rjavi glodavec živi od 3 do 7 let, v ujetništvu tudi dlje. Ima veliko naravnih sovražnikov. Veverico lovijo ptice ujede, lisica, kuna zlatica in druge živali. Da ne bi postala plen drugim živalim, je bolj aktivna zjutraj ob zori ter pozno popoldne in ob mraku.

ALI VEŠ?

  1. Veverica je pri nas zaščitena, zato lov nanjo ni dovoljen.
  2. V Evropi navadno veverico najbolj ogroža siva veverica, ki izvira iz Severne Amerike in jo je v Evropo prinesel človek.
  3. Veverica zna tudi plavati.
  4. Veverica se oglaša s kratkimi, zamolklimi glasovi. Pravimo, da veverica muklja.

Cilji učnega načrta

Navadna veverica

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

učenci spoznajo nekatere živali in rastline

učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla

učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih

učenci spoznajo prilagoditve značilnih predstavnikov živali in rastlin v gozdu na žive in nežive dejavnike okolja (na primer plen – plenilec, obramba rastlin pred rastlinojedci, sezonsko spreminjanje osvetljenosti – spomladanska podrast v listnatem gozdu, prilagoditve na življenje v tleh) in nekatere medvrstne odnose

9. razred:

BIO:

učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«