Lipa ali lipovec?
Dve zelo podobni, a različni slovenski avtohtoni drevesni vrsti
Lipovec
Vir: Pixabay
Lipa
Vir: Pixabay
Če pogledamo na spodnjo stran lista, imata obe vrsti v pazduhah žil šopke dlačic. Pri lipovcu so te dlačice rjave, pri lipi pa bele barve. Nad ovršnim listom ima lipovec združenih od 5 do 15 cvetov, medtem ko ima lipa v enem socvetju 3 cvetove. Socvetja lipovca so štrleče razporejena na vse smeri, pri lipi pa visijo.Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja. Lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec.
Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.
Vaško drevo, značilno za slovenske vasi, je običajno lipa. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo.
ALI VEŠ?
- Lipa že dolgo velja za simbol slovenstva. Ljudsko izročilo pravi, da so lipe radi sadili ob posebnih priložnostih. Navadno so stale ob cerkvah in ob drugih znamenjih. Večkrat so lipo posadili na sredino vasi, kjer so se zbirali in modrovali vaški očaki.
- Eden najbolj znanih predstavnikov lipovcev je 25 metrov visok in 500 let star Gogalov lipovec, ki stoji pred Gogalovo domačijo v Zgornji Radovni. Drevo je zavarovano kot naravni spomenik državnega pomena.
Cilji učnega načrta
Lipa ali lipovec?
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih)
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
