Aljažev stolp na vrhu Triglava

Aljažev stolp na vrhu Triglava

Kulturni spomenik državnega pomena

Avtor: Rožle Bregar

Triglava si brez Aljaževega stolpa ne moremo predstavljati. Kot branik slovenstva ga je postavil dovški duhovnik in s seboj nosi celo zgodovino slovenskega osamosvajanja.
Stolp se je najprej imenoval Triglavski stolp, šele kasneje so ga preimenovali v Aljažev stolp.

 

Stolp na vrhu Triglava je zasnoval in postavil duhovnik z Dovjega, Jakob Aljaž, po katerem nosi tudi ime. V času Jakoba Aljaža je bilo naše ozemlje pod Avstro-ogrsko monarhijo. Nad nemškimi vplivi in idejami je bil dovški duhovnik tako zgrožen, da se mu je porodila ideja o stolpu kot braniku slovenstva.

Nemško-avstrijsko planinsko društvo je do njegovega prihoda zelo dobro obvladovalo naše gore. Postavljali so poti in gradili planinske koče, v katerih pa ni bilo prostora za Slovence. Aljaž je od takratne dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava. Načrte za stolp je posredoval šentviškemu kleparju Antonu Belcu, ki je v svoji delavnici izdelal pločevinasti stolp.

Na vrh Triglava ga je Aljaž s petimi pomočniki postavil 7. avgusta 1895. Za njegovo utrditev so potrebovali pet ur. V 190 centimetrov visokem stolpu s štirimi okenci so bili trije stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in triglavska panoramna slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom, ki je omogočal komunikacijo s Kredarico in Dovjim. Skromna, a svečana otvoritev je sledila 15 dni kasneje, 22. avgusta 1895.

Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

TUKAJ 

si lahko ogledaš dokumentarni film Aljažev stolp: "Ta pleh ima dušo".

Avtor: Rožle Bregar

Nekateri Nemci iz Nemško-avstrijskega planinskega društva so si prizadevali, da bi stolp porušili, vendar jim to ni uspelo. Pločevinasti stolp je postal najbolj prepoznaven simbol slovenskega naroda.

V vseh teh letih je Aljažev stolp marsikaj preživel in je bil velikokrat v središču dogajanja. Pogosto so ga prilagajali, mu dodajali spominske plošče, v času nekdanje republike Jugoslavije so zastavico na konici zamenjali s peterokrako zvezdo. Triglav je bil namreč tudi najvišji vrh nekdanje države, v kateri smo Slovenci živeli do osamosvojitve. Večkrat je bil prebarvan. Med obema svetovnima vojnama je bil odet v zeleno, belo in rdečo barvo. Ob njem je potekala meja med Kraljevino SHS in Italijo. V času socializma je nosil rdeče oblačilo. Junija 1991, ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije, je na Aljaževem stolpu oziroma nad njim, saj je bil v snegu, zaplapolala slovenska zastava.

 

Stolp je večkrat v zgodovini predstavljal mejo med narodi, vendar je vedno združeval in povezoval slovenski narod. Leta 2018 je bil po 123 letih s helikopterjem prepeljan v dolino, kjer so ga obnovili in vrnili nazaj na vrh

Čeprav je Jakob Aljaž Nemcem zagotovil, da stolp ne bo dolgo obstal, saj ga bo načela rja, se je ohranil do danes.

ALI VEŠ?

  1. Leto po postavitvi stolpa na vrh Triglava je Jakob Aljaž kupil zemljo pod Triglavom in postavil prvo slovensko kočo na Kredarici. V koči ima prostore najvišje ležeča meteorološka postaja v Sloveniji.
  2. Jakob Aljaž je ob stolpu postavil 6 m visok lesen kol. Tako je lahko kar iz doline z daljnogledom opazoval višino snežne odeje na vrhu Triglava.

Cilji učnega načrta

Aljažev stolp na vrhu Triglava

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 
4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZGO:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7.razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«