Iskanje
Clusijev svišč

Clusijev svišč

Modri encijan iz Avsenikove pesmi

Clusijev svišč je ena od najpogostejših rastlin, ki v spomladanskih mesecih zacvetijo na apnenčastih gorskih pašnikih in kamnitih tratah. Modro rastlino najdemo tako v visokogorju kot malo niže v alpskih dolinah.
Rastlina je dobila ime po naravoslovcu Clusiusu, ki jo je tudi prvi opisal.
Dekorativni element

Vir: Pixabay

 

 

Clusijev svišč (Gentiana clusii)

Velikost
  • do 10 cm v višino
Čas cvetenja
  • maj - julij
Rastišče
  • gorski pašniki, kamniti travniki in skalne razpoke 
Razširjenost

  • Alpe, Trnovski gozd, Snežnik
   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • kritosemenke
Razred
  • dvokaličnice
Red
  • sviščevci
Družina
  • sviščevke
Rod
  • Gentiana
Vrsta
  • clusijev svišč

 

Clusijev svišč je trajnica, ki cveti od maja do julija. Rastlina uspeva predvsem v Alpah, pa tudi ponekod v Trnovskem gozdu, Idrijskem hribovju in pod Snežnikom.

Pritlični listi tvorijo rozeto. So nekoliko usnjati, suličasti in se proti vrhu zožujejo. Stebelni listi so manjši in niso številčni. Zvonasti temno modri cvetovi so posamični in imajo pet venčnih listov.

ALI VEŠ?

  1. Clusijevemu svišču mnogi pravijo kar encijan.
  2. Clusijevemu svišču je podoben redek kochov svišč, ki uspeva na kislih rastiščih.
  3. O clusijevem svišču v pesmi Tam, kjer murke cveto poje tudi Avsenik: »… tam, kjer encijan plav, ves prešerno bahav, nežno vabi …«.

 

Cilji učnega načrta

Clusijev svišč

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • Učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov

6. razred:

NAR

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Dekorativni element