Tisoče let je rasel na Japonskem in Kitajskem in ni vzbujal posebne pozornosti. Pritlikava podvrsta se je prilagodila na življenje ob vulkanih, kjer je prisotno žveplo, občasno nenadno nanese vroč pepel, velika nadmorska višina pa omogoča le kratko obdobje rasti. Japonski dresnik se je temu prilagodil tako, da je razvil korenike, ki grejo globoko pod površje. V njih rastlina shranjuje hranilne snovi in tu so speči poganjki na varnem.

Iz Japonske na Nizozemsko in od tu naprej po Evropi

Philipp von Siebold je bil nizozemski kirurg, ki je deloval na Japonskem. Zanimale so ga nove rastline in domačini so mu prinesli tudi japonski dresnik. Ta se je leta 1823 znašel na Nizozemskih vrtovih, od tam pa se je začela njegova pot po Evropi. Sredi 19. stoletja je pobegnil v naravo. 

V Sloveniji je japonski dresnik prisoten okoli 100 let. Najdlje v okolici Celja, leta 1937 pa so ga evidentirali ob Bohinjskem jezeru. Pred 30 leti so ga opažali zlasti v vzhodnem delu Ljubljane ter blizu Naklega in Celja. Danes se z njim spopadajo že od Trente pa vse do Prekmurja. Le ob Obali se še ne pojavlja.

Ali veš?

•  0,7 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama korenike, to je 1 cm dolg košček;
•  20 let: korenike lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato znova poženejo;
•  2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra visoko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino 4 metre;
•  5 m: če zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, odložimo na komunalno odlagališče, bi ga morali prekriti s 5 metrov debelo plastjo nasutja;
• 7 m: kar 7 metrov globoko je potrebno odkopati plast zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo;
• 5-7 cm – japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centimetrih;
• 15 cm/dan – na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 centimetrov;
• 238/m2 – pod enim kvadratnim metrom lahko korenike japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov.

Korenika ali rizom je podzemeljski del rastline. Z njim se rastlina lahko razmnožuje vegetativno, torej brez semen. Imajo jih tudi na primer šmarnica, hmelj, ingver, bambus. Sem rastlina spravlja hranilne snovi, tu nastajajo tudi novi brsti. Če japonskemu dresniku odstranimo ali požgemo nadzemni del, s tem korenike nismo bistveno prizadeli. Če podzemni del prekopljemo, bo rastlina še bolj poganjala. Korenike so lahko dolge do 6 metrov, v eni sezoni se v vodoravno smer podaljšajo tudi za en meter. Čeprav jih zasujemo z 2 metra debelo plastjo zemlje, bodo ostale žive.

Zakaj smo za širitev krivi predvsem ljudje?

Ljudje mu ustvarjamo rastišča in prenašamo delčke njegovih korenik. Nevede ga raznašamo zlasti z enega gradbišča na drugega v materialih, ki jih prevažamo in nasipavamo na novih lokacijah in z gradbeno mehanizacijo. Koščki korenike se zataknejo na gume in na gosenice gradbenih strojev.

Najpogosteje se pojavi na zemljiščih, kjer smo odstranili rastlinje. To so robovi ob cestah, začasna nasutja peska, opuščena gradbišča, parkirišča, degradirana zemljišča. Taka območja strokovnjaki imenujejo ruderalna. Japonski dresnik ima tu kaj malo konkurence drugih rastlin.

Druga pogosta pot širjenja so reke in potoki, kjer voda odnaša odlomljena stebla ali podzemske dele. Ob toku navzdol tako nastajajo nova rastišča.

Ko se ukorenini na novi lokaciji, se s korenikami kmalu začne širiti v svojo okolico.

Ali veš?

V Evropi imamo samo ženske rastline japonskega dresnika, zato se tu ne more razmnoževati s semeni. Se pa zelo uspešno širi po naravi vegetativno.

Odsotnost naravnih sovražnikov

V svoji domovini je japonski dresnik povezan z drugimi organizmi. Številni se hranijo z njim - hrošči, gosenice, druge žuželke, glive... V Evropi ni teh vrst, zato nima naravnih sovražnikov in se lahko nemoteno širi v naravi.

ODSTRANJEVANJE JAPONSKEGA DRESNIKA

Osnovno pravilo je bolje preprečiti, kot zdraviti:

• zemljišča, kjer smo travno rušo odstrli, nemudoma zopet zasadimo z domorodnimi rastlinami.
• pazimo, da zemlje ali peska z območij, kjer dresnik že raste, ne raznašamo naokrog.

• Mehansko odstranjevanje. Učinkovito je lahko zlasti na popolnoma novem rastišču, kjer opazimo le posamezne rastline. Kositi ali puliti ga je treba redno, to pomeni na 2 do 3 tedne in več let, dokler se korenike ne izčrpajo. Začeti moramo na začetku maja ali še prej, da preprečimo prenos hranilnih snovi iz zelenega dela rastline v korenike. Bolj kot košnjo priporočajo ti. »mlatenje«. Če se odločimo za puljenje, se ga lotimo, ko poganjki dosežejo višino 30 cm.
• Izkopavanje korenik. Pri tem je potrebna velika natančnost Če koreniko zgolj razbijemo na več delcev, bomo rast japonskega dresnika s tem le pospešili. Kopati je treba do 3 metrov globine in do 7 metrov stran od nadzemskega dela rastline, saj korenike lahko segajo tako daleč stran od stebla.

Ostanke moramo naložiti na tlakovano površino ali na folijo, da se posušijo, a pazimo, da jih veter ali voda ne raznaša. Če stebla pustimo ležati kar na tleh, se namreč lahko ponovno ukorenini. Ko se ostanki popolnoma posušijo in postanejo rjave barve, te nevarnosti ni več. Če krajevni predpisi to dovoljujejo, lahko suhe ostanke sežgemo. Nikakor pa stebel ali korenik ne kompostiramo ali odmetavamo v vrtni odpad.

• Na obrežjih potokov in rek je precej učinkovit način košnja in nato zasaditev z vrbo ali z zelišči.
• Paša. Poganjke jedo govedo, osli, konji, koze in ovce. Ker najmanj poškodujejo travno rušo brežin, so ovce najprimernejše. Konec zime moramo odstraniti vse ostanke stebel, saj so ostri kot nož in lahko živino poškodujejo. S pašo začnimo, preden poganjki dosežejo višino 30 cm.
• Herbicidi. V Sloveniji herbicidov na zelenicah, ob potokih in rekah ne smemo uporabljati. Tudi drugje, kjer so herbicidi dovoljeni, ima lahko njihovo škropljenje negativen učinek na okolje in se jih raje izogibajmo.
• Zastiranje. Japonski dresnik ima rad sončne lege. Kot ena od metod, ki so jo tudi v Sloveniji že uporabili na manjših površinah, je prekrivanje s črno folijo za tri leta. Folijo je treba obtežiti in sproti puliti morebitne poganjke ob stikih folije. Po nekaj letih, ko ni več poganjkov, na površino zasejemo hitro rastočo pokrovno rastlino npr. ajdo.
• Požiganje. Požiganje ni nič učinkovitejše od košnje, razlika je v tem, da pepel dodatno gnoji zemljo.
• Izkop zelo globoke jame, ki jo nato obložijo z neko posebno folijo oz. membrano - korenike jo ne morejo predreti. Vanjo prenesejo zemljo, v kateri so korenike japonskega dresnika, jo tudi povrhu prekrijejo s folijo in stike zavarijo, nato pa nasujejo s peskom in humusom ter ozelenijo. Takega zemljišča nato ne smemo prekopati še 20 let, kolikor lahko korenike preživijo pod zemljo.
• Odvoz na odlagališče. Strokovnjaki opozarjajo, da je to zelo drag način. Zemljo s korenikami je namreč potrebno na odlagališču pravilno odstraniti. Zasuti ga je treba z vsaj 5 metrov visokim nanosom materiala, kar stroške zelo poviša. Pri prevozu na odlagališče moramo paziti, da se nam tovor med potjo ne usipa iz kamiona in da ga ne raznašamo z gumami. V Veliki Britaniji so stroške  odvoza in nanosa nove zemlje ocenili na 45 EUR/m2.

Pri vseh metodah je nato ključno redno nadzorovanje in sprotno odstranjevanje poganjkov  še več let. Korenike lahko namreč nekaj let »dremajo« in nato rastlina znova požene.

Povzeto iz članka mag. Brede Ogorelec: https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/japonski-dresnik-z-vulkana-v-beton.html

UPORABA JAPONSKEGA DRESNIKA

Mogoče lahko na japonski dresnik začnemo gledati tudi malo drugače, ne le kot strašno invazivno rastlino. Je namreč užitna in tudi zdravilna rastlina. Če se je druge živali še izogibajo, jo pa mogoče lahko začnemo uporabljati ljudje.

Na Daljnem vzhodu je bila tako v preteklosti kot tudi danes del prehrane, kot vrsta zelenjave. Številne restavracije nudijo jedi iz nje - razne nadeve, juhe, prikuhe, solate itd… Lahko jih vlagamo kot ozimnico, v kis ali slanico. V zdravilne namene se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura.

Učinkuje na obnavljanje celic, zavira staranje in podaljšuje življenje. Preprečuje razvoj sladkorne bolezni in zavira razvoj rakavih celic. Krepi stene žil in s tem preprečuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega znižuje raven slabega holesterola v krvi (LDL).

Preprečuje razvoj glivic, kožnih vnetij ter razvoj kardiovaskularnih bolezni. Dresnik vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, zlasti A in C ter številne antioksidante, s čimer v telo vnaša veliko energije. Ob zaviranju staranja je dokazano tudi, da odstranjuje odvečne maščobne celice in tako pomaga pri hujšanju.

Recept ocvrti dresnik:

Vir: https://sonaravno.com/japonski-dresnik-recept-za-dolgo-zivljenje/

Pa dober tek!