Strela: Blisk in grom
Naelektreni ledeni kristali
Nastane v nevihtnih oblakih z ločitvijo naboja zaradi mešanja toplih in hladnih tokov zraka. V hladnem zraku so namreč kristali ledu, v toplem pa kapljice vode. Kadar se topel zrak dviga in trči ob hladen zrak, se kapljice drgnejo ob ledene kristale. Tako se oboji naelektrijo. V spodnjem delu nevihtnega oblaka je negativni naboj, v zgornjem delu pa pozitivni.
Posledica tega je, da se oblak na spodnjem delu električno nabije, in sicer z negativnim nabojem. Zaradi veliko večje količine nabranega negativnega naboja na oblaku kot na površju Zemlje pride do preskoka in se del negativnega naboja iz oblaka prenese na Zemljo. Ta preskok vidimo v obliki strele, ki jo sestavljata blisk in grom.
Svetloba namreč potuje z veliko večjo hitrostjo od zvoka. Iz časovne razlike lahko ocenimo oddaljenost do njunega izvora. 1 sekunda razlike ustreza oddaljenosti približno 300 metrov.
Vrste strel
Vse strele niso enake in jih ločimo glede na mesto nastanka. Poznamo tiste, ki nastanejo med oblaki, znotraj oblaka ali med oblakom in zemljo. Na zemljino površino udari približno 10 odstotkov vseh strel. Glede na potek strele, jih delimo na padajoče in dvigajoče. Glede na naboj pa na tiste, ki udarijo s spodnjega dela oblaka in imajo negativni naboj, ter tiste, ki udarijo iz zgornjega dela oblaka in imajo pozitivni naboj. Večina strel ima negativni naboj. So pa strele, ki udarijo z vrha oblaka bistveno močnejše in trajajo dlje časa. Povzročijo več škode in netijo požare, zato se jih je prijelo ime ognjene strele. Takšni streli dostikrat rečemo strela z jasnega, saj udari z vrha oblaka.
Zaščita pred udarom
Med nevihto je tako najvarnejše mesto velika stavba opremljena z več strelovodi. To so dolge kovinske palice, ki strelo usmerijo v tla, če le-ta udari. Varno je tudi v avtomobilu, saj kovinska šasija prevede naboj strele mimo potnikov v zemljo. Če vas slušajno ujame nevihta, nikakor ne stecite in se ne zadržujte pod drevesom! Tudi če nas ne ubije sam tok, ki steče ob udaru strele v drevo, lahko sproščena toplota zavre sočno notranjost drevesa, tako da drevo morda celo eksplodira! Ko strela udari v tla, steče po površini tok od središča udarca. Če stojimo v bližini z nogami narazen, lahko tok steče navzgor po eni nogi in navzdol po drugi, kaj takega pa zlahka povzroči smrtne poškodbe. Veliko goveda umre na ta način, saj ne morejo držati nog skupaj, če želijo obdržati ravnotežje.
ALI VEŠ?
- Zaradi posledic udara strele na svetu po ocenah umre okrog 1000 ljudi v enem letu.
- Leta 1971 je v današnji afriški državi Zimbabve zaradi neposrednega udara strele v kolibo umrlo 21 ljudi.
Cilji učnega načrta
Strela: blisk in grom
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
3. razred:
SPO:
- učenci znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji
9. razred
FIZ:
- učenci poznajo nevarnosti strele
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
