Ob udeležbi na Blejskem strateškem forumu je prejšnji teden namestnik generalne direktorice Unesca za področje komunikacij in informacij Tawfik Jelassi obiskal tudi Biosferno območje Julijske Alpe, katerega srce predstavlja Triglavski narodni park.
Gospod Jelassi je bil v spremstvu slovenske delegacije urada za Unesco nad obiskom Bohinja, ki so ga pripravili v našem zavodu, navdušen. O Biosfernem območju Julijske Alpe (BOJA) se je pogovarjal tudi s podžupanjo Občine Bohinj Moniko Ravnik.
V Sloveniji so štiri Biosferna območja
Biosferno območje Julijske Alpe je največje in najstarejše biosferno območje v Sloveniji, razglašeno je bilo pred 20 leti. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja – poleg Julijskih Alp še Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Slednje poleg ozemlja v Sloveniji obsega še območja vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem.
Po svetu je več kot 700 biosfernih območij
Biosferna območja so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Poudarjajo sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. Delujejo pod okriljem Unesca, Organizacije združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo. Ta je interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s kratico MAB), v okviru katerega so razglašena biosferna območja, ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Trenutno je v to mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta.
Fotografije: Ministrstvo za digitalno preobrazbo in JZ TNP
