Glavni cilj projekta LIFE Lynx, ki se zaključuje, je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Kot je na predstavitvi rezultatov opisal Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je bila pred začetkom projekta populacija izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so bili med seboj zelo sorodni.
Pomemben doprinos lokalne skupnosti k doselitvi risa v Alpah
Stopnjo sorodnosti je projekt uspel znižati z doselitvijo zdravih osebkov iz slovaškega in romunskega dela Karpatov v Slovenijo in na Hrvaško. Na Gorenjskem so izpustili šest odraslih živali, tako da je v tem delu Slovenije po ocenah sodelujočih v projektu zdaj okoli 10 živali.
Kot je poudaril Černe, je izjemno pomemben doprinos lokalne skupnosti k doselitvi risa v Alpah. Izpostavil je dobro sodelovanje z lovskimi družinami. Sicer pa so risi, ki so bili doseljeni v Alpe, tukaj v glavnem tudi ostali. Uspešno reprodukcijo so zabeležili na Pokljuki in na Mežakli, in sicer s šestimi potrjenimi legi. Projekt pa je zagotovil tudi zanimive podatke o plenjenju risa v alpskem prostoru. Najpogosteje pleni srnjad, v precej manjšem deležu pa tudi gamsa, jelenjad,…
Černe je poudaril, da je sedanje stanje pravzaprav plod prizadevanj zadnjih dveh desetletij. Za ohranitev risa v tem prostoru pa je pomembno povezovanje osebkov z osebki iz drugih zdravih populacij.
Predstavitev projekta ExtremePredator
Risi, opremljeni z GPS ovratnicami, bodo pomembni tudi v triletnem mednarodnem projektu ExtremePredator – Odkrivanje ekološke vloge vrhovnih plenilcev v ekstremnih okoljih, katerega vodilni partner je Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, v njem pa sodelujejo še Nacionalni inštitut za biologijo, Zavod za gozdove Slovenije, DOPPS, Triglavski narodni park in ZOO Ljubljana. Projekt je na včerajšnjem dogodku na Bledu zbranim predstavil dr. Miha Krofel z omenjene fakultete.
Med cilji projekta v Sloveniji Krofel omenja nadaljnje spremljanje risov v Julijskih Alpah ter boljše razumevanje ekologije in vloge risa v alpskem prostoru, pri čemer je pomembna raba prostora, še posebej nad gozdno mejo, selekcija plena in vpliv na plenske vrste, vpliv mrhovinarjev na risa, pomen plenjenja risa kot vira hrane za mrhovinarje ter interakcije med orlom in risom.
Ta projekt se bo zaključil 30. 9. 2026.
