Planinsko pašništvo
Tradicionalni način izrabe pašnikov v gorskem in hribovitem svetu.
Planinsko pašništvo je zaznamovalo pet tisoč let človekove navzočnosti in preživetja v Alpah. Od francoskih Alp na zahodu do slovenskih na vzhodu se je na podlagi tisočletnih izkušenj in vedno boljšega poznavanja narave oblikovala gospodarska dejavnost, ki je lahko preživela le zaradi posebnega odnosa do narave.
Temeljna spoznanja planinskega gospodarjenja so:
- Naravne vire in dobrine lahko uporabljamo, a ne izrabimo.
- Naravne vire in dobrine lahko izkoriščamo, a ne izkoristimo.
- Naravne vire in dobrine lahko jemljemo, a jih moramo sočasno ohranjati in varovati.
Kakovostni mlečni izdelki iz naših planin so za obiskovalce in uporabnike več kot samo hrana, za kmeta pa možnost preživetja in dobrega zaslužka.
Cilji učnega načrta
Planinsko pašništvo
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
5. razred:
NIT:
- učenci se zavedajo, da je človek odgovoren za trajnostni razvoj
DRU:
- učenci spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja
6. razred:
GOS:
- mleko in mlečni izdelki
7. razred:
GEO:
- učenci sklepajo o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu, pašništvu
8. razred:
GEO:
- učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja
9. razred:
GEO:
- učenci ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti
- učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo o možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije
- učenci ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
