Iskanje
Kozjanski park: varstvo živali in rastlin

Kozjanski park: varstvo živali in rastlin

Biotska pestrost in varstvo okolja na območju Kozjanskega parka

Ste že slišali za Srednje Sotelsko? To je drugo ime za pretežno gričevnato pokrajino Kozjansko.

Nahaja se v srednjem delu Vzhodne Slovenije. Velik del te pokrajine pokriva prvobitna in neokrnjena narava. Ponekod so pod vplivom človeka nastale manjše vasi in domačije s travniškimi visokodebelnimi sadovnjaki, posameznimi njivami, mejicami in gozdnimi robovi. Tu je tudi Kozjanski regijski park.

Kar 70 % območja Kozjanskega regijskega parka je območje Natura 2000.

V njem najdemo rastlinske in živalske vrste ter habitate, ki so redki ali zaradi dejavnosti človeka ogroženi na evropski ravni. Ta pisan mozaik različnih habitatov je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Natura 2000- vključilo v svojo mrežo z namenom ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst in habitatov za prihodnje rodove.

Posebno varovano območje je namenjeno ohranjanju ptic in njihovih življenjskih prostorov. Če za mesta rečemo, da so gosto naseljena z ljudmi, so na območju Kozjanskega parka pogosti prebivalci pogorelček, vijeglavka in veliki skovik. Pogostejše kot drugje po Sloveniji so tudi pivka, črna žolna in rjavi srakoper. Zelo občutljiva vrsta suhih travnikov je kosec, ki jih je žal tudi v tem parku vedno manj.

Natura 2000 poleg živalskih in rastlinskih vrst varuje tudi habitate. Takšni so suhi travniki, na katerih rastejo nekatere vrste in podvrste orhidej, ki jih ogroža intenzivna raba travniških površin. Poleg orhidej boste v pomladnem času na gozdnem robu, neredko pa tudi v gozdu in na travnikih, opazili temno vijolično barvo cvetov temnoškrlatnega teloha. Je endemit območja med Kozjanskim, Dolenjsko, Belo Krajino in delom Hrvaške.

Zaradi geografskih značilnosti območja in dokaj velike ohranjenosti naravnega okolja, travniških sadovnjakov in travnikov, je tu najti veliko vrst metuljev. Svoj prostor pod soncem so tu našli mnogi hrošči, dvoživke in netopirji, med rastlinami izstopajo vodni orešek, klinček, avrikelj in blagajev volčin.

IZZIV: podaj se na raziskovanje Kozjanskega parka ter preštej različne živalske in rastlinske vrste. Da bo bolj zanimivo, si pred odhodom zabeleži svojo oceno. Morda te zna razlika presenetiti.

 

ALI VEŠ?

  1. V Sloveniji živi več kot 3600 vrst metuljev, od tega 180 vrst dnevnih metuljev. Na območju Kozjanskega so opazili že več kot 1100 različnih vrst.

  2. Rjavega srakoperja pogosto označimo kar za domačega vrabca, a je od njega malo večji in nekoliko bolj vitek.

  3. Dnevni pavlinček prezimi kot metulj in se skriva po raznih lopah, kleteh in podstrešjih. Tam otrpne in čaka na toplejše dni.

Cilji učnega načrta

Kozjanski park: varstvo živali in rastlin

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine

ZG:

  • učenci ocenijo pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja

7. razred

NAR:

  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred

BIO:

  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Arhiv Kozjanski regijski park, Karmen Jazbinšek; wikimedia commons Malivoja, Vojan Dimitrijević (veliki skovik)