Iskanje
Druga triada

Druga triada

gozd

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • april - oktober
  • 2 - 4 šolske ure
  • 4. - 6. razred

KONTAKT:

MAJA FAJDIGA KOMAR
 

Tel:

 +386 (0)4 5780 242
E-mail: maja.fajdiga-komar@tnp.gov.si

 

Cilji:

4. razred:

  • Učenci spoznajo domače grmovne in drevesne vrste.
  • Na primerih spoznajo način razširjanja semen.
  • Primerjajo čutila pri človeku in nekaterih gozdnih živalih.
  • Seznanijo se z uporabo preprostih ključev za določanje živali.
  • Učenci opazujejo gibanje živali. Spoznajo pomen okončin pri gibanju. Primerjajo hitrost premikanja različnih živali.

5. razred: 

  • Spoznajo, da je v zraku različna vsebnost vlage in pomen gozda pri zadrževanju vode.
  • Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka.
  • Opazujejo različno sestavo prsti in talne horizonte v gozdu.
  • Sestavljajo prehranjevalne verige v gozdu. Spoznajo pomen razkrojevalcev. 

Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.

6. razred

  • Učenci spoznajo procese nastanka prsti, njene lastnosti in sestavine, ki so ključne za rast in razvoj rastlin;
  • Razumejo pomen fotosinteze in izmenjave snovi z okoljem.
  • Spoznajo, da se rastlina razvije iz semena, osnovne razlike med spolnim in nespolnim razmnoževanjem in primere nespolnega razmnoževanja rastlin v naravi.
  • Razvrstijo rastline v gozdu v širše sistematske kategorije (določevalni ključi) in spoznajo razlike med njimi.
  • Pomen neživih dejavnikov okolja in prilagoditve gozdnih rastlin (zelnate, lesnate, listavci, iglavci).
  • Povezave rastlin z živalmi (opraševanje, raznašanje semen) in glivami (mikoriza). Vloga rastlin v ekosistemu. 

Navezuje se na predmet naravoslovje.

Poleg spodaj opisanih delavnic z učenci lahko izvajamo tudi delavnico Rastline v gozdu.

Delavnice:

Drevesne vrste gozdov TNP
Prst - iz nje raste življenje
Zrak in lišaji
Življenje na gozdnih tleh

Drevesne vrste gozdov TNP

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj- oktober
  • 1 - 2 šolski uri
  • 4. - 6. razred

 

Potek aktivnosti

Potrebščine: papir, voščenke, podloge za pisanje, pisala, lepilo,

Učence v gozdu razdelimo v manjše skupine. Vsako peljemo do druge vrste drevesa, ki jo bodo opisali in predstavili.

Zbrane podatke o vrsti narišejo, napišejo in prilepijo na večji list papirja.

  • Skupina zbere čim več podatkov:
  • Narišejo obliko in opišejo drevo, kaj vse so na njem opazili,
  • naredijo odtis lubja (papir in voščenke),
  • naberejo list, cvet, plod, drugo (lišaj, mah…).
  • Učenci izmerijo tudi višino in obseg drevesa, ki ga bodo predstavili.

Po 30 – 40 minutah vsaka skupina predstavi svojo vrsto. O vsaki povemo kaj zanimivega.
V gozdu si ogledamo tudi prerez debla in razložimo nastanek letnic. Ugotovimo starost drevesa.

Ob deževnem vremenu učenci izdelajo plakate v učilnici ali centru TNP.

Povezave

  • Izmeri višino drevesa
  • Izmeri obseg drevesa

Prsti - iz nje raste življenje

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • april - oktober
  • 1 šolska ura
  • 5. - 7. razred

 

Potek aktivnosti

Potrebščine: lopatka, kadička, večja plastenka z vodo, menzura, kozarci ali druga prozorna posoda, plastenke brez dna

Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom. Ponovimo, kako nastane prst.

Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh

V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva). Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode. Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.

Primerjava zračnosti različnih prsti

V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi. Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo. Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti. V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec. Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti. Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.

Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.

Na vsebine o prsti se navezuje delavnica Življenje na gozdnih tleh.

Povezave

  • Kako rastline in živali spremenijo površino planeta - video

Zrak in lišaji

  • gozd v Triglavskem narodnem parku
  • vse leto
  • 2 šolski uri
  • 5. - 7. razred

 

Cilji

  • Učenci ponovijo pomen rastlin za proizvodnjo hranil in kisika.
  • Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka

Potek aktivnosti

Potrebščine: lupe, določevalni ključ za lišaje, učni list

5. razred
Učenci spoznavajo osnovne tri skupine lišajev in jih poskusijo najti v gozdu. Ugotavljajo, na katerem drevesu je več lišajev. Razložimo, da so praviloma skorjasti lišaji najmanj in grmičasti najbolj občutljivi na onesnažen zrak.

7. razred
Učenci v gozdu poiščejo različne vrste lišajev, jih poskusijo določiti in ugotoviti kvaliteto zraka. Pomagajo si z določevalnimi ključi.
Razložimo zgradbo lišaja (učni listi in razlaga).

Povezave

  • Rastline proizvajajo kisik 
  • Rastline proizvajajo kisik - interaktivna predstavitev
  • Zgradba lišajev
  • Lišaji kot pokazatelji čistosti zraka

Življenje na gozdnih tleh

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj- oktober
  • 1 šolska ura
  • 3. - 7. razred

 

Potek aktivnosti

  • Delo poteka v skupinah.
  • Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
  • Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
  • Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
  • Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.

 

3. razed

Vsaki skupini razložimo, katere živalce so našli. V pomoč so preprosti ključi s slikami. Učenci poiščejo podobnosti in razlike ter opazujejo njihovo obliko in gibanje.. Po končanem delu jih vrnejo tja, kjer so jih dobili. Razložimo jim pomen teh drobnih živalic za življenje gozda.

4. in 5. razred

Učenci poskusijo sami ugotoviti, katere drobne živali so našli. Pozorni so na gibanje posameznih živali in razmislijo, zakaj se tako premikajo.
Razložimo pomen razkrojevalcev v gozdu.

7. razred

Učenci sami poimenujejo najdene živali s pomočjo preprostih ključev.
S pomočjo učnega lista ugotavljajo, v katero sistematsko skupino spadajo in kako se prehranjujejo. Predstavijo jih tudi ostalim skupinam. Skupaj se pogovorimo o njihovem načinu življenja. Razložimo pomen posameznih živalskih skupin za življenje gozda. 

Učni listi

  • Učni list - Spoznavanje rastlin in živali v gozdu
  • O mikorizi - razlaga, dejavnosti in učni listi

Povezave

  • Kako rastline in živali spremenijo površino planeta - video
  • Gozdna tla - kviz