Iskanje
Prva triada

Prva triada

gozd

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • april - oktober
  • 2 - 3 šolske ure
  • 1. - 3. razred

 

KONTAKT:

MAJA FAJDIGA KOMAR
 

Tel:

 +386 (0)4 5780 242
E-mail: maja.fajdiga-komar@tnp.gov.si

 

Cilji:

  • Učenci iščejo, opazujejo in primerjajo živa bitja v gozdu.
  • Spoznajo, da so živa bitja v gozdu povezana med seboj in s svojim življenjskim okoljem.
  • Opazujejo, kako se živali premikajo.
  • Spoznajo s čim se živali prehranjujejo.
  • Učenci razvrščajo zbirke listov, plodov in drugega materiala iz gozda v umišljene sisteme.
  • Spoznajo pomen gliv v gozdu.
  • Ugotavljajo načine razširjanja plodov in semen.

Vsebine se navezujejo na predmet spoznavanje okolja.

Potek aktivnosti

Igre v gozdu:

  • V tem obdobju je še vedno pomembna tudi spontana igra v gozdu.
  • Preko igre otroci spoznavajo zakonitosti v naravi, ki jim bodo kasneje prišle prav pri pouku naravoslovja – lastnosti materialov, težnosti, premikanja, štetja, razvrščanja, lastnosti svetlobe, vode, raznolikost in odnosi med bitji v gozdu ter še mnoge druge.
  • Igro lahko tudi vodi učitelj. V knjigah in na spletu se najde številne predloge. Nekaj jih predstavljamo tudi pod zavihkom igre v gozdu.

Spoznavanje organizmov:

  • Gozdne organizme učenci spoznavajo na delavnici o rastlinah v gozdu in delavnici Iskanje in opazovanje živalic na gozdnih tleh.

Učni listi

  • Učni list Gozdne živali
  • Učni list - gozd

Povezave

  • Živali v Triglavskem narodnem parku (kviz) 
  • Ali živali pozimi zebe
  • Živali pozimi mirujejo, dremajo, spijo ali bedijo?
  • Drevesna skorja in deblo
  • Mikoriza - aktivnost za 1. triado

Delavnice:

Igre v gozdu
Rastline v gozdu
Življenje na gozdnih tleh

Igre v gozdu

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • april - oktober
  • 2 šolski uri
  • 1. - 3. razred

Moje drevo

Za igro izberemo primeren kraj z večjimi drevesi in dobro dostopnostjo – ne pregosto zaraščeno in na ravnem ali vsaj le malo nagnjenem terenu.

  • Poteka v parih.
  • Eden od učencev ima zavezane oči, drugi ga pelje do drevesa.
  • Pomembno je sodelovanje.
  • Tisti ki vodi, pazi, da sošolca varno pripelje do drevesa.
  • Ta potem drevo dobro pretipa in si poskusi zapomniti čim več podrobnosti.
  • Potem gresta nazaj na izhodišče, kjer si učenec sname prevezo in poišče svoje drevo.
  • Vlogi še zamenjata.

Po 20 minutah učence zberemo in se pogovorimo, katera drevesa so spoznali in jim povemo, katere vrste so.

Če aktivnost poteka v bližini kraja, kjer so učenci doma, jih lahko povabimo, naj svoje drevo spremljajo, kako se bo spreminjalo skozi leto.

Zvoki v gozdu

  • Na primernem kraju se učenci posedejo, lahko pa dejavnost poteka tudi stoje.
  • Če bodo učenci dovolj narazen, bomo lažje prišli do tišine.
  • Vsak naj ima pri sebi list papirja (dovolj je manjši) in pisalo.
  • 5 minut v tišini poslušajo in vsak nov zvok označijo s črtico.
  • Po koncu se pogovorimo, koliko različnih zvokov in kaj so slišali.

Navežemo, da smo prišli na obisk v gozd, kjer živijo številna bitja se zato obnašamo v gozdu kot obiskovalci.

Gozdni parfum

  • Učencem razdelimo lončke in vsakemu nalijemo za nekaj žlic vode.
  • Naročimo jim, naj zberejo različne koščke rastlin in naredijo svoj parfum.
  • S palčko iz gozda vse skupaj pomešajo, še bolje, če liste prej zmečkajo.
  • Primerjajo, kakšne vonje so ustvarili.

Iskanje skritega zaklada

  • Učenci poiščejo zanimive predmete v gozdu.
  • Aktivnost lahko izvedemo tako, da imamo s seboj npr. v manjši škatli listke, na katerih piše, kaj naj kdo poišče v gozdu (nekaj dišečega, nekaj trdega, zelenega….).
  • Po 10 – 15 minutah se zberemo in skupaj pregledamo, kaj so našli. Ob vsaki stvari lahko povemo kaj zanimivega o življenju gozda.
  • Spoznavamo rastline v gozdni podrasti, njihove cvetove in plodove. 

Rastline v gozdu

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj-september
  • 2-3 šolske ure
  • 1. - 3. razred

Potek aktivnosti

  • Učencem predstavimo nekaj značilnih vrst dreves in rastlin v podrasti. Skupaj iščemo podobnosti in razlike. Primerjamo liste, cvetove, plodove.
  • Razložimo, kaj rastline potrebujejo za življenje.
  • Primerjamo svetlobo v gozdu in zunaj njega. Razložimo, da v gozdu uspevajo take rastline, ki lahko živijo z manj svetlobe kot rastline na travniku. Več rastlin v gozdni podrasti je pomladi, ko drevesa še nimajo listov in je na gozdnih tleh več svetlobe.
  • Učencem razložimo, da nova rastlina zraste iz semena, čebulice, gomolja..
  • V gozdu poiščemo mlade rastline (bodoča drevesa), ki so ravno vzklili in se jim še vidijo klični listi. Poiščemo rastlino z gomolji, čebulico, koreniko in jo izpulimo, najbolje, da jo po ogledu posadimo nazaj. Čebulice imajo npr. zvončki, čemaž, žafran, luki, gomolje npr. petelinčki, ciklama, korenike npr. šmarnica, podlesna vetrnica, gozdna jagoda, konopnica..
  • Pri plodovih ugotavljamo, kako se razširjajo po naravi. Opazujejo, kako letijo npr. plodovi javorja, gabra, jesena.
  • Učenci naberejo različne plodove in drug material iz gozda. Na primernem kraju naredijo v parih ali skupinah gozdne umetnije. Lahko tudi kasneje v šoli.

Povezave

  • Cvetoče znanilke pomladi
  • Pomladne rastline na krožniku
  • Navadni mali zvonček
  • Pomladanski veliki zvonček
  • Trobentica ali navadni jeglič
  • Pomladanski žafran
  • Črni teloh
  • Pomladanske cvetlice ... jih prepoznaš?
  • Pomlad je tu! - križanka
  • Čemaž ali divji česen
     

Življenje na gozdnih tleh

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj- oktober
  • 1 šolska ura
  • 3. - 7. razred

 

Potek aktivnosti

  • Delo poteka v skupinah.
  • Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
  • Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
  • Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
  • Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.

 

3. razed

Vsaki skupini razložimo, katere živalce so našli. V pomoč so preprosti ključi s slikami. Učenci poiščejo podobnosti in razlike ter opazujejo njihovo obliko in gibanje.. Po končanem delu jih vrnejo tja, kjer so jih dobili. Razložimo jim pomen teh drobnih živalic za življenje gozda.

4. in 5. razred

Učenci poskusijo sami ugotoviti, katere drobne živali so našli. Pozorni so na gibanje posameznih živali in razmislijo, zakaj se tako premikajo.
Razložimo pomen razkrojevalcev v gozdu.

7. razred

Učenci sami poimenujejo najdene živali s pomočjo preprostih ključev.
S pomočjo učnega lista ugotavljajo, v katero sistematsko skupino spadajo in kako se prehranjujejo. Predstavijo jih tudi ostalim skupinam. Skupaj se pogovorimo o njihovem načinu življenja. Razložimo pomen posameznih živalskih skupin za življenje gozda. 

Učni listi

  • Učni list - Spoznavanje rastlin in živali v gozdu
  • O mikorizi - razlaga, dejavnosti in učni listi

Povezave

  • Kako rastline in živali spremenijo površino planeta - video
  • Gozdna tla - kviz